Lipica

Lipica slovi kot ena izmed najstarejših kobilarn v Evropi, poleg tega pa je znana predvsem kot rojstni kraj plemenite pasme konjev – lipicancev. Ti so znani po svoji inteligenci in marljivosti. Kot pravijo domačini, pa v sebi skrivajo tudi malo tiste kraške trme, ki je značilna za prebivalce te kamnite pokrajine. Zaradi svojega karakterja so lipicanci osnova španske jahalne šole na Dunaju in ponos vseh jezdecev širom sveta.

Lepo ograjeno posestvo nudi številne možnosti za preživetje dneva v naravi. Z družino smo se sprehodili po prašnih cestah (potekajo v senci dreves v drevoredih), ki povezujejo pašnike, na katerih galopirajo beli lipicanci.

Posebnosti v kobilarni Lipica ne manjka, vendar bosta v tem zapisu predstavljeni dve kulturni posebnosti in sicer: Muzej Lipikum in Galerija Avgusta Černigoja.

Muzej Lipikum je interaktivni center Lipice, ki se nahaja v obnovljenih prostorih bivših kobilarn. Že ob vstopu v muzej se opazi, da so muzejsko razstavo in predstavitev lipicancev pripravljali z mislijo na najmlajše. Lepo postavljeni eksponati govorijo celotno zgodbo konja lipicanca, od njegovega rojstva, ko so žrebički še črne barve, do let, ko spremenijo svojo barvo v značilno belo. Muzej je resnično interaktiven, saj v njem uživamo prav z vsemi čuti. Otroci se določenih eksponatov lahko dotaknejo, splezajo na model odraslega lipicanca, se prelevijo v jezdeca in na svoji koži občutijo moč kraške burje. Celotna razstava je zasnovana izredno tekoče in poučno, vendar kot obiskovalci nismo dobili občutk,a da bi bila preveč strokovno usmerjena.

Na drugi strani grajskega dvorišča se nahaja vhod v drugo kulturno znamenitost Lipice – galerijo Avgusta Černigoja. V galerijskem prostoru je razstavljenih preko 400 umetniških del (Sama galerija ima zbranih preko 1400 del, vendar jih večina ni postavljenih na stalni razstavi), ki pričajo o več kot 60 letnem umetniškem opusu Avgusta Černigoja. Pestra pot je grafika vodila iz rodnega Trsta v Bologno, Munchen, in Weimar, kjer je delovala kot edini slovenski umetnik v znameniti šoli Bauhaus. Po povratku v Slovenijo je deloval kot učitelj in profesor v Postojni, Ljubljani in Trstu. Zadnjih 5 let svojega življenja je preživel v Lipici, zato je svoj prostor tu našla tudi njegova retrospektivna razstava.

Avtoportret Avgusta Černigoja v cerkvi sv. Ane na Baču

Galerija ponuja neprecenljiv vpogled v avtorjevo ustvarjanje, med razstavljenimi deli so številne grafike v tehnikah linoreza, bakroreza in akvatinte. Večinoma so grafike v manjših formatih, v delih pa se lepo vidi da je avtor zasluženo označen za enega od ključnih predstavnikov slovenske avantgarde in konstruktivizma. Avgust Černigoj je polega svojih ateljejskih del ustvarjal tudi na drugih lokacijah. Med temi lahko najdemo tudi cerkvico sv. Ane na Baču, kjer so v notranjosti na ogled njegove poslikave.

Poslikave Avgusta Černigoja v notranjsoti cerkve sv. Ane

V letu 2018, ko v Evropi obeležujemo leto kulturne dediščine, je obisk galerije Avgusta Černigoja zagotovo tista destinacija, ki jo morate obiskati.

29.05.2017