Šilentabor - po sledeh starodavnih civilizacij

Datum: 30 avgust 2022

Raziskujte izgubljeno zgodovino enega največjih utrjenih protiturških kompleksov na Slovenskem. Skozi arheološke ostanke se dotaknite življenja prazgodovinskih gradišč in se po Krpanovi poti odpravite po sledeh legendarnega tihotapca soli.

Šilentabor nad Zagorjem (751m) je v času turških vpadov postal eden največjih utrjenih kompleksov na Slovenskem, ki ga po obsegu dosegata edino Celjski grad in grad Kostel ob Kolpi. Postavljen je bil s ciljem, da zavaruje to območje pred turškimi vpadi in Turkom prepreči dostop v osrednji slovenski prostor. Na eni od strateško najbolj izpostavljenih točk širšega območja Postojnskih vrat se vam tako z razlogom odpira pogled na Javornike, Snežniško pogorje, Vremščico, Nanos, Brkine in Italijo.

Greben Šilentabora ločuje zgornjo Pivko od Košanske doline, na njem pa danes stoji le še cerkvica sv. Martina, z grobnico v kateri je pokopan Andrej Danijel Raunach, škof nekdanje istrske škofije Pičen. Cerkev ima temelje, ki segajo v pozno antiko. V njeni ladji najdete kamnite okraske ljudskih kamnosekov, ki so se v 17. stoletju razširili po Pivškem in pustili številne sledove po hišah in cerkvah. Po nekaterih domnevah naj bi tu stal celo antični Stridon, rojstno mesto sv. Hieronima, enega največjih cerkvenih učiteljev.

Ob Šilentabru je bil sezidan edni srednjeveški grad v teh krajih, ki je bil končan leta 1471, ko naj bi Turki prvič pridrli na Pivško. V njegovih 50 izbah in kaščah pa so pred Turki in drugimi roparji našli zavetje prebivalci okoliških vasi z obeh strani grebena.

Potem ko je protiturška nevarnost minila so domačini gradbeni material iz protiturških zidov, uporabili za žganje apna. Srednjeveško arhitekturo so tako dobesedo skuhali za apno, ki je bilo potem uporabljeno za gradnjo na območju današnjih vasi. Številne apnenice so še vedno prisotne v tukajšnji krajini.

 


 

Morda niste vedeli?

 

  1. Iz Šilentaborja se lahko po razgibani kraški pokrajini po Krpanovi poti podate do Primoža nad Pivko (718 m), ki je bil kot pomembna strateška točka utrjen že v železni dobi. V 30-tih letih 20. stoletja so Italijani na vrhu Primoža zgradili veliko podzemno utrdbo, ki je bila ena najbolj utrjenih točk v vzhodnem delu Alpskega zidu. Utrdba na Primožu ima skupaj 471m podzemnih rovov, ki so vkopani v živo skalo ter zglajeni z betonom.  
  2. Vzdolž grebena je dokumentiranih še devet prazgodovinskih gradišč. Eno najzanimivejših je gradišče na Čepni, odkrito konec 19.stoletja. V njegovem obzidju je bilo najdeno orožje, orodje, zaponke, pisalni pribor, nakit in igralni žetoni iz rimske dobe, sekirica iz pozne bronaste dobe in zaponka iz železne dobe. Stvari, ki ne spadajo skupaj so iz razpona 4000 let. Predvideva se, da je tu po opustitvi prazgodovinskega gradišča na istem mestu obstajalo rimsko svetišče.
  3. Iz Šilentaborja se podajte nad Podtabor, kjer se ob vznožju stene vije makadamska pot. Ta pelje skozi 72 metrov dolg predor, izklesan v živo skalo vse do Šilentabora in Ratečevega Brda. Nekateri mu pravijo tudi Mussolinijev tunel, saj so ga med vojno zgradili Italijani, da so med sabo povezali pomembne vojaške objekte in točke.
  4. Grad Šilentabor naj bi razdejali in zažgali puntarji, saj se je zadnja bitka poslednjega vseslovenskega kmečkega upora odvijala prav na tem območju. Po obnovi pa je grad leta 1700 močno poškodovala strela, dokončno pa so ga razdejali Francozi v napoleonskih vojnah 100 let kasneje.

Zapis je bil izdelan v sklopu projekta Interreg Italia – Slovenija, MerlinCV. Cilj projekta je povečanje turistične atraktivnosti in prepoznavnosti čezmejne regije preko kreacije inovativnih in trajnostnih turističnih produktov. V ospredju je vključevanje elementov kulturne dediščine v turistično ponudbo, pa tudi uvedba trajnostnih vsebin na vseh področjih. Tako izdelana turistična ponudba bo na voljo turističnemu gospodarstvu, lokalnim skupnostim ter vsem zainteresiranim obiskovalcem.